APDEJT.si

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z britanskim premierjem Keirom Starmerjem na Škotskem izjavil, da so otroci v Gazi 'zelo lačni' in napovedal, da bodo ZDA pomagale pri razdeljevanju hrane na območju, kjer po njegovem mnenju vlada 'prava lakota'. Oba voditelja sta se strinjala, da so nujni ukrepi za končanje trpljenja v Gazi. Savdski zunanji minister, princ Faisal bin Farhan, je medtem dejal, da bi Trumpova neposredna vpletenost lahko odigrala ključno vlogo pri reševanju krize v Gazi in oživitvi mirovnih pogovorov.

V Gazi je zaradi podhranjenosti umrl dojenček, kar povečuje število smrtnih žrtev, povezanih z lakoto, na najmanj 14 v enem dnevu. Egiptovski predsednik Abdel Fattah Al-Sisi je poudaril, da Egipt v sodelovanju s Katarjem in ZDA okrepi prizadevanja za končanje krize v Gazi in olajšanje dostave pomoči. Medtem je Donald Trump opozoril na "pravo lakoto" v Gazi.

Po petih dneh obmejnih spopadov sta Tajska in Kambodža dosegli dogovor o takojšnjem in brezpogojnem premirju, ki je stopilo v veljavo v ponedeljek ob polnoči. Spopadi so terjali najmanj 36 življenj in povzročili beg skoraj 300.000 ljudi. Malezijski premier je napovedal dogovor o premirju, s katerim naj bi končali zaostrovanje napetosti ob meji.

Kim Jo Džong, vplivna sestra severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, je sporočila, da Severna Koreja ni zainteresirana za kakršne koli politike ali predloge Južne Koreje in da ne bo sodelovala v dialogu z njo, ne glede na ponujene pogoje. S tem je zavrnila pobude nove južnokorejske liberalne vlade, kar ponovno nakazuje na zaprto držo Severne Koreje do sodelovanja z južno sosedo.

Tajska je v načelu privolila v premirje s Kambodžo in se je pripravljena vključiti v dvostranski dialog za prekinitev najhujših spopadov ob meji. Premierja obeh držav naj bi se sestala v Maleziji, kjer bodo potekala pogajanja o premirju, ki naj bi končalo obmejni konflikt, v katerem je umrlo 33 ljudi, na tisoče pa jih je bilo razseljenih.

Grčija se je drugi dan zapored spopadala z obsežnimi gozdnimi požari, ki so uničevali domove in povzročili evakuacije. Pri gašenju so ji pomagale okrepitve iz Evropske unije, vključno s češkimi gasilci in italijanskimi letali. Medtem ko so temperature v Grčiji segale do 45 stopinj Celzija in so močni vetrovi širili plamene, se je Turčija soočala z dvema velikima gozdnima požaroma, ki ju prav tako krepita veter in suhi pogoji.

Izraelska mornarica je v mednarodnih vodah prestregla ladjo Handala, ki je bila namenjena v Gazo s humanitarno pomočjo. Hamas je izraelsko posredovanje označil za "korožanski zločin", s čimer je obsodil ravnanje izraelskih sil v mednarodnih vodah.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da sta Tajska in Kambodža dosegli dogovor o začetku pogajanj za takojšnje premirje po večdnevnih smrtonosnih mejnih spopadih. Trump je po poročanju več medijev v soboto navezal stike z voditelji obeh držav z namenom zaustavitve konflikta, ki je terjal najmanj 33 življenj. Poudaril je, da si obe strani želita miru in nujnega premirja.

Nova preiskava platforme Ekad je razkrila notranjo strukturo milice "Popularne sile", ki jo vodi Yasser Abu Shabab v Gazi, in obtožbe o sodelovanju z izraelsko vojsko ter plenjenju humanitarne pomoči. Medtem je britanski premier Keir Starmer zavrnil zahteve poslancev po takojšnjem priznanju Palestine, kljub poglabljajoči se humanitarni krizi v Gazi. Velika Britanija sicer napreduje s načrti za zračne dostave pomoči v Gazo in evakuacijo otrok, ki potrebujejo zdravniško oskrbo, čeprav vodja UNRWA opozarja na nevarnost in motenje takšnih akcij.

Sirija in Izrael sta se v Parizu pod okriljem ZDA pogajala o deeskalaciji napetosti v južni Siriji, natančneje v regiji Suwayda. Sirski uradnik je za Al Jazeero poudaril, da so enotnost in suverenost Sirije nezadostne. Čeprav končnega dogovora o deeskalaciji ni bilo, sta se strani strinjali, da nadaljujeta pogovore za umik izraelskih sil z zasedenih območij in odpravo tuje prisotnosti na sirijskih tleh.

Savdska Arabija in Iran sta izrazila globoko sožalje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in ruskemu ljudstvu ob tragični nesreči potniškega letala na ruskem Daljnem vzhodu v regiji Amur. Letalo je strmoglavilo in vseh 49 ljudi na krovu je umrlo.

Iran je pozval evropske države k spremembi njihovega pristopa k jedrskim pogajanjem po novem krogu pogovorov na ravni namestnikov v Istanbulu. Iran je posvaril, da bi ponovna uvedba sankcij bila "nezakonita", medtem ko so Evropejci pozvali k "jasnim signalom" glede bogatitve urana in dostopa do Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Ocenjuje se, da bi nedavni oboroženi spopadi med Izraelom in Iranom morda ne prišli do eskalacije, če Donald Trump ne bi leta 2018 umaknil ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma.

Francija je uradno napovedala priznanje Palestine, kar je povzročilo široko pohvalo med Palestinci, a tudi ogorčenje v Izraelu. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je pozval države, ki še niso priznale Palestine, naj to storijo in poudaril pomen polnopravnega članstva v ZN. V odgovor na dogodke so aktivisti v Ženevi oskrunili izraelsko misijo pri ZN z rdečo barvo in grafitiji, kar je del širšega vala napadov na judovske ustanove zaradi naraščajočega antisemitizma, povezanega z vojno v Gazi. Medtem se je pojavila analiza, da Netanyahujeva politika paradoksalno vodi k ustanovitvi palestinske države, kljub njegovim strahovom pred njo in izbiri razširitve vojne namesto politične rešitve.

Izraelski parlament je simbolično potrdil predlog o pripojitvi zasedenega Zahodnega brega. Libanonsko gibanje Hezbolah je odločno obsodilo potezo izraelske Knesseta, ki naj bi razširila "izraelsko suverenost" na Zahodni breg in dolino reke Jordan.

Izraelske okupacijske sile so v četrtek zgodaj izvedle nov vdor na libanonsko ozemlje in razstrelile hišo v kraju na južni meji. Medtem se v Izraelu krepi protipalestinsko razpoloženje, več kot 70 % arabskih državljanov pa si želi združitev arabskih strank, kar bi lahko povečalo volilno udeležbo, čeprav je njena realnost negotova.

V Gazi ljudje poročajo o hudi lakoti in boju za preživetje, pri čemer Taqwa al-Wawi omenja izčrpanost zaradi lakote pod izraelsko okupacijo. Medtem so jordanske oblasti aretirale aktivista Aymana Aballija zaradi objave videoposnetkov, v katerih je pozival k ukrepanju proti izraelski blokadi Gaze in stradanju prebivalstva. Aballi je pozive k pomoči objavil v luči poročil o lakoti prebivalcev Gaze.

Več kot 100 organizacij za pomoč in človekove pravice je pozvalo vlade k ukrepanju zaradi širjenja lakote v Gazi, vključno z zahtevo po takojšnjem in trajnim premirju. Kriza lakote se poglablja, poročajo o novih desetih smrtih zaradi stradanja, medtem ko izraelski napadi terjajo več deset življenj po celotnem območju. Pogovori o premirju med Izraelom in Hamasom še potekajo, vendar se vpleteni strani še vedno držita svojih stališč, kar preprečuje sklenitev dogovora in zaustavitev spopadov, ki trajajo že skoraj dve leti.

Mednarodno sodišče pravice (ICJ) je razsodilo, da so države, prizadete zaradi podnebnih sprememb, upravičene do odškodnine. Sodišče je globalno segrevanje označilo za "nujno in eksistencialno grožnjo" ter poudarilo, da imajo države pravno zavezo, da se zoperstavijo podnebnim spremembam in sodelujejo pri zmanjševanju emisij. Kršitve teh obveznosti bi pomenile mednarodno protipravno dejanje.

Državna ministrica za mednarodno sodelovanje Katarja, Maryam bint Ali bin Nasser Al-Misnad, se je sestala s somalijskim ministrom za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje. Srečanje je potrdilo že izraženo podporo Katarja prizadevanjem za varnost in stabilnost v Somaliji, kot je potrdil tudi minister za zunanje zadeve dr. Mohammed bin Abdulaziz bin Saleh Al Khulaifi na ločenem srečanju s somalijskim kolegom.

Po Združenih državah Amerike so v torek izbruhnili protesti proti stradanju v Gazi. Demonstracije so bile usmerjene predvsem proti vlogi korporacij, kot je Boston Consulting Group, in mednarodnih organizacij. Protestniki so se zbrali tudi pred newyorško rezidenco generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, od katerega zahtevajo, naj stori več za prekinitev stradanja v Gazi.